Koncept Reggio Emilia je sodoben koncept predšolske vzgoje, katerega cilj je vzgojiti otroke v kritične mislece in varuhe demokracije. Temelji na človekovih in otrokovih pravicah, demokratičnih vrednotah, na pojmovanju, da je otrok kompetenten, ima velikanske ustvarjalne zmožnosti ter moč za odkrivanje in raziskovanje sveta, ki ga obdaja.
Zavestno bomo spodbujali vse oblike otrokovega izražanja (mimika, barva, risba, lutka, ritem, glasba, govor) in omogočali, da otroci lahko na različne načine izrazijo odnos do sebe, drugih, narave, prostora in časa, v katerem živimo. Saj vemo, da se vsak otrok rodi s sto jeziki, a kaj hitro mu ostane le eden, saj ostalih devetindevetdeset zanemarjamo.
Poudarek pri delu vzgojitelja je na sledenju otrokovim interesom. Vzgojitelj jih mora prepoznati in razvijati. To pomeni, da ne sledi predpisanemu vzgojno-izobraževalnemu načrtu, pač pa ga ustvarja sproti glede na potrebe posameznega otroka in skupine. Njegovo delo ni improvizacija, saj upošteva tudi splošne vzgojne cilje. Pomembneje od doseganja cilja je, kako in zakaj ta cilj doseči. Cilji so fleksibilni, prilagojeni otrokom. V veliki meri jih uresničujejo skozi projektno delo. Prednost daje učenju pred poučevanjem oz. ustvarja razmere, v katerih si otrok želi raziskovati in se učiti v sodelovanju z drugimi.
Temelje pedagoškega koncepta Reggio Emilia predstavljajo naslednja izhodišča:
- vpetost vrtca v kulturo okolja;
- različnost otrok;
- razvoj in uporaba vseh čutov v spoznavnem procesu;
- spodbujanje in omogočanje različnih oblik izražanja;
- prednost učenja pred poučevanjem;
- kakovostna interakcija in komunikacija;
- timsko delo vzgojiteljev in ostalih delavcev v vrtcu;
- projektno delo;
- dokumentacija in arhiviranje izdelkov ter življenja in dela v vrtcu;
- prostori v vrtcu – prostor, ki omogoča stike med odraslimi in otroki.