V enajstih oddelkih smo izvajali projekt Zdravje v vrtcu. Skupaj z otroki smo ustvarjali zares bogate vsebine, tako smo otrokom po vseh oddelkih nudili veliko dejavnosti v povezavi z zdravjem v vrtcu.
V namen upoštevanja otrokovih želja, oziroma njihovega aktivnega sodelovanja pri načrtovanju dejavnosti so v oddelku Murenčki izvedli projekt – Gozdna igralnica. Cilj ni bil zgolj participacija otrok, temveč dobro počutje otrok pri izvajanju njihovih dejavnosti, krepitev samozavesti in posledično tudi spodbujanje k dobrim medsebojnim odnosom. Projekt so izvajali v gozdu, kjer smo se ob tem dnevno gibali na svežem zraku ter iskali možnosti za igro brez igrač in igro na prostem. Z otroki so spoznali knjigo Zelo lačna gosenica. Preko knjige so spoznavali zdravo hrano in prav tako vpliv nezdrave hrane na počutje. Pripravili so tudi poligon, kjer so otroci hranili gosenico z različno hrano. Otroci so spoznavali življenjski krog metulja in s tem tudi, da je za rast potrebna dobra in zdrava hrana. Izvajali so socialne, gibalne igre, kjer so otroci sodelovali z drugimi otroki v oddelku s ciljem, da krepijo odnose, gradijo zaupanje, izražajo občutke in s tem tudi spodbujajo k dolgoročnemu dobremu počutju tako otrok v oddelku, kot tudi strokovnih delavk.
V oddelku Lubenice so vse leto izvajali različne gibalne dejavnosti, tako so opravljali pohode (v vrtcu in v družini) v vseh letnih časih, izvedli jesenski in spomladanski kros, izvajali elemente atletske in gimnastične abecede (tek na različne razdalje, tek čez ovire, metanje žoge v daljino in v cilje, skoki z mesta, v višino … ), kolesarili, izvajali igre z žogo (metanje, ciljanje, odbijanje, vodenje, skupinski športi z žogo), ustvarjali so z gibom in ritmom (se učili koreografirane plese, plesali ljudske plese, plesno ustvarjali), izvedli so igre brez meja (štafetni tek, skokih v višino in v daljino, prstomet, borba na gredi, plezanje, bosonoga hoja po čutni poti, teka čez ovire, skakanje v vrečah, rajalnih igre na travniku). Preko celega leta so sodelovali tudi s šolsko športno pedagoginjo, ki je otrokom približala nove načine gibanja in jih preko igre vodila do novih gibalnih ciljev. Obeležili so tudi prvi dan slovenskega športa in prihod olimpijske bakle v našo občino. V čast obeh dni so organizirali poseben športni dan. Pogosto, nekaj časa tudi dnevno, so se odpravljali v gozd, kjer so plezali, kopali, izdelovali naravne poligone, iskali stopinje.
V oddelku Komarji so kot uvod v dejavnost osebne higiene brali knjigo I. Ben Barak: Ne liži te knjige. Otrokom so s pomočjo posnetka umivanja rok približali pravilen način temeljitega umivanja. Dejstvo, da je verbalna spremljava umivanja vezana na traktorje, v našem podeželskem okolju otroke še dodatno motivira. Skupaj so izvedli tudi poskus z detergentom in poprom, ki je otrokom potrdil pomembnost uporabe mila. Na ustrezno umivanje so jih opominjali vsak dan, nekajkrat letno so prikaz ponovili, v kopalnici pa so imeli nad umivalniki nenehno na voljo slikovni prikaz pravilnega umivanja po fazah. Ukvarjali so se tudi s temo varovanja okolja, dva otroka dnevno sta imela vlogi “ekodetektivov”. Njuna naloga je bila skrb za okolje in čistočo prostora in rok. Naloge so v začetku leta skupaj določili in osmislili. Eko detektiva sta otroke v umivalnici opozarjala na zapiranje vode, smotrno uporabo brisačk, odlaganje smeti v koš ter temeljito umivanje rok. Vse leto so izvajali različne gibalne dejavnosti. Preko celega leta so sodelovali tudi s šolsko športno pedagoginjo, ki je otrokom približala nove načine gibanja in jih preko igre vodila do novih gibalnih ciljev. V svoje nastope je gibanje vključila tudi kandidatka za strokovni izpit, ki je v enega izmed nastopov vključila vaje za moč in jih povezala s temo človeško telo – mišice. Obeležili so tudi prvi dan slovenskega športa in prihod olimpijske bakle v našo občino. V čast obeh dni so organizirali poseben športni dan. Podrobneje so se posvetili zdravi prehrani, temo so povezali s projektom Turizem in vrtec – Moj kraj moj chef, v okviru katerega so spoznavali pridelavo (lokalne hrane), jo pripravljali (v vrtcu in doma) in v vrtcu predstavljali recepte, ki so jih kasneje na plakatih tudi razstavili v muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka. Pri tem jim je bila v pomoč tudi knjiga S. Makarovič: Pekarna Mišmaš. Človeško telo je bila njihova najobširnejša tema v letošnjem šolskem letu, ki je otroke tudi izjemno pritegnila. Izvedene dejavnosti so pokrivale več področij, in sicer: Zobozdravstvena vzgoja, Zdrava prehrana, Osebna higiena, Duševno zdravje, Gibanje, Zdrav način življenja. Dejavnosti, ki so jih izvedli: obisk okostnjaka Polda, izdelava lutke okostnjaka, izdelava fotopripomočka – okostnjak, izdelava modela pljuč (baloni), priprava zdrave hrane (bananin sladoled in jabolčni muffini), priprava hrane po domačih receptih, merjenje količine sladkorja v popularnih pijačah, izdelava in branje diagramov (zdravo-nezdravo), družabna igra Vrt družine Dobrojed, prikaz pravilnega umivanja zob na ogromnem modelu, štetje mlečnih zob v ogledalu, igranje računalniške igrice Moje čudovito človeško telo itd.
V oddelku Zvezdice so spoznavali zdravo hrano in se tako tudi povezali s projektom Slovenski tradicionalni zajtrk, kar je potekalo ves teden. Spoznali so pravljico Čebela Adela, katero so ob ilustracijah obnavljali in se poleg tega pogovarjali tudi o podobnih temah (kaj čebele delajo, kje nabirajo med). Spoznali so bibarijo Panj, katero so uprizarjali vsakodnevno. Spoznali in utrjevali so pesmico Čebelica ob spremljavi flavte. Pesmico so spremljali tudi z malimi instrumenti in lastnimi instrumenti. Naslednje dni so izdelovali satje in čebelice iz odpadne embalaže. Vse to so razstavili na Eko drevesu. Otrokom so pokazali med, mleko in jabolko. Izdelovali so tudi pogrinjke za petkov zajtrk. Pogrinjke so uporabili pri jutranjem zajtrku, ki je bil za otroke prav poseben. Pozornost so dali na osebno higieno. Dejavnost so izvajali ob pomoči javne delavke. Z otroki so si najprej ogledali video posnetek umivanja rok. Video posnetek se je predvajal več dni zapored in tako so otroci posnetek gledali v več delih. Starejši otroci so posnetek gledali z večjim zanimanjem kot mlajši otroci. Nato so »traktorsko” zgodbico tudi demonstrirali. Posluževali so se tudi slikovnega gradiva. Otroci so listali slikanice, gledali fotografije, opazovali različne slikovne materiale z velikim zanimanjem. Ena izmed dejavnosti je bila tudi ta, da je strokovna delavka v igralnico prišla z zelo umazanimi rokami in so nato skupaj odšli pogledati postopek umivanja rok in tako je bila razlika med umazanimi in čistimi rokami zelo velika. Veliko so se posvečali tudi gibanju.
V oddelku Formule so se posvetili temi Dobili bomo dojenčka. V sklopu “detektivske teme” je vsak otrok povedal svoje raziskovalno vprašanje. Eno izmed njih je bilo, kako dojenček raste in kako pride na svet. V sklopu tega so se o tem najprej pogovorili, ogledali so si lutkovno predstavo NIJZ, Dobili bomo dojenčka in še nekaj drugih posnetkov na youtube, preko katerih so lahko otroci videli razvoj ploda v maternici ter skrb za novorojenčka nekaj dni po porodu. Po posnetkih so se zopet pogovorili. V igralnici so pripravili kotiček dom, v katerem so bili dojenčki in pripomočki zanj. Prikazali so menjavo pleničke in oblačenja dojenčka, nato pa so se otroci prosto igrali v kotičku in razvijali simbolno igro. Z otroki so v sklopu teme Človeško telo raziskovali, kako je naše telo sestavljeno. Preko enciklopedij, posnetkov, ogleda okostnjaka in modela notranjih organov so spoznali okostje, ožilje in notranje organe. Iz das mase smo izdelovali človeške figure, reševali delovne liste na to temo, risali možgane pred in po obravnavani temi. Nato so temo nadgradili s pogovori o virusih in bakterijah, o bolezni in preprečevanju le teh. Ogledali so si posnetek pravilnega umivanja rok po korakih in lutkovni film Čiste roke za zdrave otroke. Umivanje so individualno prikazali v kopalnici, kjer so prilepili tudi nalepke za umivanje po korakih, ki so jih otroci nato skozi celotno leto lahko opazovali in ponavljali. Glede zdravja so poudarili tudi pomen gibanja, uvedli so jutranjo telovadbo. Z otroki so se po obravnavani temi Človeško telo pogovarjali o pomenu gibanja za zdravje. Veliko otrok je pred obravnavano temo razlagalo o gibanju le glede vsebin, povezanih s pridobitvijo mišic. Pogovarjali so se o tem, zakaj je gibanje še pomembno in kako ohranjamo zdravje (seveda so poleg pomena gibanja to povezali tudi z zdravo prehrano in osebno higieno, dobrim počutjem). Dogovorili so se, da v rutino dodamo jutranje (občasno tudi popoldanske) gibalne minutke. Kadar so se odpravili v gozd ali kam drugam v naravo, so večkrat obnovili naše pogovore in tudi tam izvajali gibalne aktivnosti, ki so otroke spomnile na pogovore o pomenu gibanja.
V oddelku Metuljčki so skozi vse leto skrbeli za zdravje z gibanjem. Že na začetku leta so se pogovarjali o tem kako pomembno je gibanje za zdravje. Skupaj so se odločili, da bodo vsak dan začeli z gibanjem. Pri telovadbi so uporabljali različne športne pripomočke ali pa so uporabili naravni material, ki so ga našli v gozdu. Ko jim je vreme dopuščalo so jutranjo telovadbo izvajali zunaj na terasi ali pa so se odpravili v gozd ali pa na travnik. Otrokom je bilo zelo všeč, kadar so si pripravili kakšen poligon v gozdu, ki so ga lahko tudi sami sooblikovali. Jutranjo telovadbo so si večkrat popestrili tudi z glasbo in pesmicami, ki so nam podajale navodila za gibanje. Otroke so vedno spodbujali k temu, da so bili vključeni vsi pri podajanju idej, kako bi še lahko bili gibalno aktivni. Pokazal se je zelo velik napredek ob koncu leta, ko so otroci pri jutranji telovadbi imeli res že veliko idej kako lahko telovadijo in so bili pravi voditelji. Otrokom je kazanje vaj pred svojimi prijatelji omogočalo tudi osebnostno rast in pridobivanje pozitivne samopodobe, kar je za otroke v tej starosti še posebej pomembno. Z otroki so spoznavali zdravo hrano in tradicionalne jedi Mirne Peči in sicer mirnopeške štruklje. Najprej so oblikovali plakat in nanj zapisali kaj o štrukljih že vedo, koga bi lahko vprašali, iz česa so narejeni, kje jih lahko dobijo in kako izgledajo. Nastale so zanimive predpostavke in spoznali so, da večina otrok te jedi še ne pozna. Otroci so nato poizvedovali doma in predstavljali svoja spoznanja v vrtcu. Kako nastanejo štruklji so si pogledali na videoposnetku in se ob tem pogovarjali. Razvrščali so sestavine in si ogledovali recepte in sestavine, ki jih lahko uporabimo pri izdelavi štrukljev. Sposodili so si knjigo Mirnopeški štruklji in ob fotografijah spoznavali različne vrste štrukljev. Skupaj so se odločili, da si bodo štruklje tudi sami pripravili . Ker so se veliko pogovarjali tudi o zdravi prehrani so se skupaj odločili, da si bodo pripravili ajdove štruklje in tako uporabili ajdovo moko, ki je nekoliko bolj zdrava kot bela moka. Spoznavali so posamezne sestavine in poskušali z otroki izbrati s cim bi napolnili naše štruklje. Otroci so seveda imeli željo po veliko sladkih sestavinah in na koncu so se skupaj odločili, da bodo v nadev naših ajdovih štrukljev dodali orehe, ki so del zdrave prehrane o kateri so se ves čas tudi pogovarjali. Otroci so sodelovali pri pripravi štrukljev, valjanju testa, mešanju nadeva in dodajanju sestavin. Bili so zelo ponosni, da so jim štruklji uspeli in privoščili so si jih z največjim veseljem in tako tudi zaključili z raziskovanjem. Poglobili so se v temo osebne higiene in okužb, tako so najprej spoznali plakat Stop okužbam, kjer je zelo dobro prikazano kako skrbimo zase in se zavarujemo proti okužbam. Tako so se pogovarjali in demonstrirali kako pravilno kašljamo, kako si pravilno umivamo roke so ponovili ob pravljici s traktorjem, ki so jo našli na spletni strani NIJZ. Ogledali so si tudi pesmico Umivaj si roke in otrokom je bila zelo všeč in so si jo večkrat prepevali. Otrokom sta strokovni delavki poskušali vse to demonstrirati tudi z lutkami. Zaigrali sta jim prizore, ki so jih spodbujali k obnavljanju pridobljenega znanja, kar je bilo preko lutk zanje še bolj zanimivo. Vsakodnevno so svoje znanje preverjali in otroci so se med seboj opozarjali kaj je prav in kako morajo ravnati. Spoznali so tudi kakšen je korona virus, ga narisali, opazovali so tudi druge viruse. Prebrali so pravljico Medo je bolan in se pogovarjali o tem kako se počutijo in kaj naredijo, ko smo bolni. K svojemu zdravju so prispevali z okušanjem več vrst sadja. Saj so ob knjigah in pogovoru spoznali, da s sadjem vnašajo vitamine, ki ščitijo naše telo. Otroci so imeli tako več volje poskusiti kakšno novo sadje, da jim bodo po trebuščkih plavali vitamini. Ob vsem tem so se res naučili temeljito umivati roke in skrbeti za higieno kašlja.
V oddelku Žogice so cel mesec izvajali tematski sklop Čisto in umazano, v sklopu katerega so najprej ugotavljali, kaj in zakaj je potrebno umivati. Otroci so si ogledovali fotografije čistih in umazanih predmetov, jih razvrščali, razmišljali, kaj morajo z umazanimi narediti. Poudarek je bil na spoznavanju tehnike umivanja rok, predvsem pa tudi to, da so otroci začeli raje prihajati v umivalnico in jim je ta del dnevne rutine postal ljubši. Zato so uporabili tudi zgodbico o traktorju in bibarijo Kako se biba umiva. Poleg tega so otroci v sklopu tematskega sklopa pomagali pri kopanju dojenčkov, pri umivanju igrač, pri skrbi za čisto igralnico (s krpicami so brisali police in druge površine). Trije otroci v oddelku so tekom leta dobili mlajšega brata/sestro, zato so izvedli tedensko dejavnost namenjeno temi dobili bomo dojenčka, v sklopu katere so otroci spoznavali dojenčke in spoznavali, kako je potrebno zanje skrbeti. V celem tednu so dobivali poleg dojenčkov različne materiale, tako da so dojenčke kopali, hranili, pestovali, uspavali, menjali plenice, preoblačili, vozili z vozički, mazali s kremami … Poudarjali so nežnost v odnosu do dojenčkov. V sklopu mesečne teme Vozila in promet so spoznavali vozila in v to vključili vsa čutila. Ker so vsi otroci shodili, so se lahko odpravili na sprehod z vrvico, pri čemer so najprej spoznavali cesto od daleč, opazovali prometne znake in spoznavali njihov pomen. Ko so otroci postali na sprehodu suvereni in je bilo varno, so se odpravili na sprehod čez cesto in ne več po urejeni peš poti. Ves čas so poudarjali pomen odsevne rutice okrog vratu in kako prečkajo cesto (pogledajo, dvignejo roko, gredo hitro in varno čez prehod za pešce). V tematskem sklopu Piščanček Pik so spoznavali osnovna čustva. Otroci so zgodbo spoznavali preko branja knjige, preko posnetka gledališke predstave in preko predstave z lutkami v živo. Posredno so spoznavali čustva. Izdelali so dve didaktični igrači o čustvih, in sicer ploščo, na kateri so otroci odkrivali okenca in iskali pare (obraze z istim razpoloženjem) ter opisovali, kako se osebe na fotografijah počutijo. Druga didaktična igrača je bila namenjena razvijanju fine motorike in prepoznavanje simbolov za čustva (otroci so na podlago, na kateri so bili narisani otroci v različnih čustvenih stanjih, polagali zamaške z enakimi simboli za čustva). V tem času sta strokovni delavki oblikovali tudi kotiček za umik.
V oddelku Čebelice so septembra začeli z osnovo, higieno rok. Sprva so se dobro umazali v mivki, blatu, pesku ipd. nato pa opazovali svoje roke in delali odtise na bel papir. Skupaj so ugotovili, da so roke zelo umazane ter jih je potrebno pred obrokom dobro umiti. Otroke so poslali v kopalnico, da se sami umijejo in obrišejo. Ugotovili so, da so roke še vedno umazane, saj jih večina ni uporabilo mila. Sklenili so, da se bodo naučili umiti roke pravilno in natančno. Nad lijake so jim obesili sličice ter jih poimenovali ter demonstrirali. Pozvali so po 3 otroke na enkrat, da so se poskusili umiti z milom in pri tem spremljali sličice. Kdor je imel čiste roke je sedel za mizo in ob spremstvu počakal na obrok. Tako so vsi otroci prišli na vrsto. Za mizo so opazovali čiste roke, za nohti ni bilo več peska, mivke ipd. Za izvajanje gibalnih dejavnosti so se večkrat odpravili v gozd. Predhodno so starše obvestili, da so doma otroke zaščitili pred klopi, oblekli v svetla oblačila, priskrbeli primerno obutev ipd. Ker so bili otroci že spretni in jim ni prežala cestna nevarnost, so jim ponudile pohod brez bibe, kar se je izkazalo za odlično idejo. Na poti v gozd so spoznavali rastline, opazovali živali in kapljice rose, ki so bile povsod. Ko so prispeli v gozd, so otrokom ponudili prosto igro oz. t.i. raziskovanje gozda. Otroci so se prosto zabavali. Po približno 20 minutah so našli mravljišče in opazovali, kam gredo mravljice, kaj počnejo, koliko jih je ipd. Naslednji dan so se vrnili v gozd, jih znova opazovali in izkoristili priložnost za pravljico o mravljici. Zapeli pa so tudi pesem Čukov, Mravljice, ki so jo njihovi otroci že dobro poznali. Tako so izkoristili gibanje in se hkrati nekaj novega tudi naučili o mravljicah. Z otroki so se pogovarjali o zdravi prehrani. Strokovne delavke so jim pripravile izrezke živil iz reklam. V jutranjem krogu so jih poimenovali in jih razvrstili v enega izmed stolpcev (zdravo in nezdravo). Ugotavljali so, kdaj jedo te izdelke (zajtrk, kosilo, malica, večerja) in kako bi jih lahko še vključili v naš vsakdan. Plakat z zdravo hrano so obesili na oglasno desko. Odločili so se, da spečejo medene piškote. Naslednji dan so skupaj zamesili testo, oblikovali kroglice ter jih položili na pekač. Segreli so pečico in vanjo položili poln pekač dobrot. Gledali so na uro in ugotavljali, kdaj bodo pečeni. Pečene piškote so ohladili in jih pojedli. Otroci so se strinjali, da so medeni piškoti boljši od drugih piškotov. Pa še zdravi so bili.
V oddelku Rakete so sodelovali pri gibalnih uricah, ki jih je za njih pripravila učiteljica iz Osnovne šole Toneta Pavčka, Tadeja Moravec. Gibanje je bilo prilagojeno otrokom in hkrati je spodbujalo sodelovanje s šolo. Otroci so spoznali nove gibalne zvrsti, se ob tem dobro počutili in premagovali lastne gibalne izzive. Gibalne urice so v večini potekale v obliki različnih poligonov. Tudi sami so v oddelku spodbujali različne gibalne dejavnosti, predvsem v sožitju z naravo. Pogosto so gibanje izvajali v gozdu ali na bližnjem travniku. Tako so res ponotranjili zdrav duh v zdravem telesu. Otroci so sami iskali gibalne izzive v gozdu. Preizkusili so kar nekaj gibalnih iger v naravi. Dnevno so poskrbeli, da so razgibali telo ali dele telesa. Gibanje so tudi povezovali s čutili. Pomagali so si tudi z različnimi športnimi pripomočki, katere so vključevali v smiselne zabavne gibalne zgodbe. Opravili so tudi orientacijski pohod in gibanje povezovali z dobrim počutjem. Se o tem pred gibanjem in po gibanju pogovarjali, skupaj snovali dejavnosti in jih v obliki fotografij in posnetkov tudi pošiljali staršem. Tudi starši so imeli možnost, da z otroki doma opravijo različne gibalne dejavnosti, predvsem smo spodbujali sprehode in pohode v naravo. Otroci so nato v vrtec prinesli plakat s fotografijami, opisi, besedilom in ga predstavili. Z otroki so veliko časa namenili pogovoru o zdravi hrani. Na to temo so se tudi učili pesmi in deklamacije ter prebirali zgodbe. Otroci so iz revij izrezovali hrano, ki sodi med zdrava živila in nato lepili izrezane slike na plakate. Likovno so upodabljali zdravo sadje in zelenjavo, tako so med drugim izdelali solatni krožnik ter limone. Z otroki so ustvarjali lastne pesmi in zgodbe na temo sadja in zelenjave ter tako ob enem dobili tudi nagrado na natečaju ob svetovnem dnevu knjige. Na vrtu so si sami pripravili grede in posejali solato. To so nato hodili po potrebi zalivati in odstraniti plevel. Tudi sicer so otroke ob kosilu spodbujali k uživanju zelenjave. Sodelovali so s šolsko kuhinjo in vodjo prehrane Leo Gešman, ki nam je omogočila, da so dobili vse potrebne surovine za pripravo sadne kupe. Otroci so si sami ob vseh ustreznih ukrepih za varovanje zdravja narezali sadje in ga z veseljem zaužili. Projekt Zdravje v vrtcu pa so tudi povezali s projektom Tradicionalni slovenski zajtrk in se z otroki z različnimi dejavnostmi posvetili zdravi tradicionalni slovenski hrani ter čebelam. Sodelovali so tudi z babicami in dedki ter jih prosili, da so doma z vnuki pripravili eno zdravo jed. Otroci so potem po želji prinesli recept oz. ob plakatu (fotografijah) predstavili zdravo jed in sam potem kuharskega ustvarjanja skupaj s starimi starši. Ker je čas korona virusa se v oddelku z otroki že tako in tako poglobljeno pogovarjajo o osebni higieni, virusih, zdravju in načinih za ohranjanje zdravja. Z otroki so si najprej ogledali videlo Čiste roke za zdrave otroke, nato pa ob demonstraciji, slikovnem materialu v obliki navodil oz. spodbud na steni nad umivalniki urili pravilno umivanje rok. Umivanje so podkrepili z individualnimi intervjuji, kjer so se z vsakim otrokom posebej spraševali zakaj si moramo umivati roke, kako si jih je potrebno umivati in kakšno povezavo imajo čiste roke z zdravjem, virusi, boleznimi … Z otroki so tudi jasno določili dnevno rutino kdaj si umivamo roke. Pripravili so dejavnost pri kateri so dovolili, da si otroci umažejo roke z različnimi snovmi (zemlja, barva, kreda … ) in ob tem skupaj ugotavljali kam vse se je določena snov razporedila, kaj je težje sprati, kaj lažje in na list temnega ter svetlega papirja naredili odtis umazane in čiste dlani, oz. dlani, ki je imela na sebi določeno snov in potem, ko je bila umita. Pomembno se jim je zdelo, da so tudi skupaj ob slikah opazovali in debatirali kam se izkašljamo, kihamo, si brišemo nos. Na to temo so tudi likovno ustvarjali ljudi, ki so zdravi in ljudi, ki so zboleli. Predvsem pa so strokovne delavke skrbele, da so same bile zgled v osebni higieni. Rdečo nit »počutim se dobro-2« so se trudili peljati skozi vse mesece, ki so jih kljub koroni preživeli v vrtcu. To so naredili tako, da so se o tem veliko pogovarjali. Svoje misli zapisali in iskali skupne ideje za dejavnosti, ustvarjanja, sodelovanja pri natečajih in ustvarjanju različnih iger. Z otroki so se igrali zares ogromno socialnih iger, ki so spodbujala dobro počutje. Tudi sami so si v gozdu in igralnici izmislili nekaj svojih. Igre so jih povezovale in skrbele za dobro počutje vseh. K igram so povabili tudi starše in sicer so naredili popoldansko srečanje s starši preko video klica. Pripravili so kar nekaj zabavnih iger in prav super so se zabavali vsi skupaj. V decembru so skupaj s starši in ostalimi oddelki vrtca izdelali voščilnice za starejše občane Mirne Peči. Odziv je bil zares dober in se nadejajo, da kaj takega ponovimo v prihodnjem letu. Z otroki so se naučili kar nekaj pozitivnih spodbudnih pesmi, poslušali ogromno zgodb, ki spodbujajo prijateljstvo in pri tem sodelovali tudi s knjižnico šole. S fotoaparati so lovili pozitivna razpoloženja, si skupaj ogledovali fotografije in govorili o počutju. Naredili so glasbene in plesne zabavne, ki so bile načrtovane prav z namenom, da se vsi počutimo dobro. Prav tako so si preko videa ogledali nekaj spodbudnih zgodb, ki spodbujajo razmišljanja o počutju posameznika in skupine.
V oddelku Flamingi so se posvetili gibanju, ker menijo, da je gibanje izrednega pomena za naše zdravje. Ker je le to bilo v letošnjem šolskem letu prednostna naloga in ker je tudi strokovna delavka oddelka sama športnica, so se ga lotili v večjih razsežnostih. Z otroki so redno izvajali jutranje razgibavanje pred zajtrkom. Pri tem so uporabljali različne zanimive in tudi zabavne rekvizite, kot so tetrapak embalaža, tulci, blazinice polnjene z rižem, obroče, žoge, stole, glasbo, ki so jim gibanje popestrile. To gibanje je trajalo cca. 15 min. Redno (1x tedensko) so izvajali pravljično jogo, ki otrokom da še mnogo več kot le razgibano telo. Poleg razvijanja gibljivosti, koordinacije, moči, ravnotežja, natančnosti, otroci pri jogi razvijajo tudi koncentracijo, povezanost skupine, sodelovanje, se učijo umirjanja in pravilnega dihanja preko dihalnih /artikulacijskih vaj ter mnogo več. Pri vadbenih urah so imeli različne poligone, štafetne igre, elementarne igre … Gibanja na prostem prav tako ni manjkalo. Od igral na igrišču, dodanih rekvizitov, so bili tu še redni pohodi po različnem terenu. Zanimivost pa je bila tudi gozdna igralnica v katero so redno, 1x tedensko, zahajali. Tam dodatnih rekvizitov niso potrebovali, saj gozd ponuja vse kar so potrebovali za gibanje in zdravje. Otrokom pa ni predstavljal le gibanja, pač pa veliko mero veselja in zadovoljstva, ki prispevata k zdravju. V mesecu aprilu so se še posebej intenzivno lotili teme skrb za okolje, ločevanje, recikliranje, … Pričeli so z ločevanjem odpadkov v igralnici – kam kaj sodi. Prikazali so kot igro v jutranjem krogu, ko je strokovna delavka zbrala nekaj različnih odpadkov, katere so otroci sortirali po koših. V ta namen so izdelali barvne plakate, katerih barve so predstavljale koše (bela – steklo, rumena -plastika, modra – papir, rjava – biološki odpadki), iz revij pa so otroci izrezovali različne sličice, ki so predstavljale odpadke, ter jih lepili/razvrščali po barvah. Ob koncu so skupaj pregledali, komentirali, popravili napake in nato vsak dan dodali nekaj novih sličic. Otroci so si ogledali tudi nekaj animiranih filmov na temo ločevanja, recikliranja in varčevanja. Ob filmih so se vedno pogovarjali, ob koncu so skupaj naredili kratek povzetek o tem kaj so videli in kaj so se naučili. Ob Dnevu Zemlje so se podrobneje lotili preučevanja globusa, otroci so s kaširano tehniko izdelali svoj planet Zemljo, katerega so tudi razstavili in reševali delovne liste na temo “Kaj je za naš planet dobro in kaj ne”. Otroci so uporabili znanje, ki so ga pridobivali v celem mesecu. Seveda so naredili tudi mini čistilno akcijo, in sicer v gozdni igralnici, katera jim je služila za nešteto zanimivih, zabavnih dejavnosti, ki pripomorejo k njihovem zdravju. Temo zdrav način življenja so izbrali, ker so si želeli združiti osebno higieno in zdravo prehrano. Z otroki se niso kot običajno lotili umivanja rok, ampak so se naučili celoten postopek, ki ga vodi zanimiva pesem oz. nekakšna zgodba. Otroci so bili tako še bolj motivirani pri umivanju rok in uporabi mila. Otrokom mask ni potrebno nositi, a so se seznanili s situacijo zakaj jih starejši moramo nositi. Da je potrebno tudi prinesena živila iz trgovine umiti in ne le roke. Otroci so starejši in so prav vsi hitro osvojili kašljanje v rokav, brisanje nosu v robec in umivanje rok po tem. K temu tudi sicer stremijo. Otroke spodbujajo, da jedo zdravo, se pogovarjamo kaj je na jedilniku ipd. Kar je pri njih bila kot nekakšna “dodana vrednost”, je to, da v začetku skoraj noben otrok ni želel niti poskusiti juhe, namaza ali zelenjave, po štirih skupnih mesecih pa večina je omenjene stvari. In vse kar so potrebovali je bilo veliko spodbude in pravilni pristop. Z otroki so se veliko pogovarjali zakaj je zelenjava še bolj pomembna kot sadje, kaj vsebuje, zakaj njihovo telo to potrebuje ipd. Da je potrebno hrano poskusiti preden rečejo, da ni dobro. Pričeli smo z eno žlico in zelo počasi stopnjevali. Otroci so na koncu bili ponosni nase!
V oddelku Slončki so z otroki skozi celo šolsko leto aktivno obiskovali gozd. Ob tem so se pogovarjali o njegovem pomenu na njihovo zdravje, katere zdravilne rastline rastejo, pravilno nabiranje in uporaba le teh, naravno gibanje v gozdu, spoznavanje gozdnih živali, pomen naravne sence, čiščenje zraka, čiščenje gozda – čistila akcija, pobiranje smeti …Otroci so velikokrat med igro v gozdu podarjali, da so našli smeti v gozdu. Ker redno izhajajo iz otrok, sta se strokovni delavki odločili, da se pogovorijo o varovanju okolja, o pravilnem ločevanje ter kako lahko pomagajo pri ohranjanju narave. Odpravili so se v gozd, s seboj so vzeli rokavice in velike vreče za smeti. Skupaj so hodili po gozdu in pobirali smeti, ki so jih našli na poti. Le te so na koncu tudi pravilno razporedili v pravilne zabojnike. Otroci so bili ves čas osredotočeni na opazovanje okolice in iskanje smeti. Ker dajo veliko poudarka na zdravju in ohranjanju le tega, so se pogovarjali o pravilni higieni povezano s Covid-19 in ostalimi boleznimi – pravilen kašelj, brisanje nosu, pravilno umivanje rok, pravilna prehrana – vitamini in minerali itd. Prebrali so si slikanico z naslovom Ema zboli. Po prebrani slikanici, so vsebino obnovili in se o prebranem pogovorili. Za dejavnost so otrokom ponudili zdravniške pripomočke, se pogovorili o pravilni rabi le teh, ter jim pustili čas za raziskovanje in uporabo. Skozi šolsko leto so imeli poudarek na gibanju. Pripravljali so različne poligone – tako v vrtcu, kot tudi v gozdu (poligon z naravnimi ovirami). Otroci so s sonožnimi poskoki preskakovali veje, plezali na štore, metali storže itd. Preizkusili so se tudi pri plezanju po plezalni steni in si krepili mišice ramenskega obroča. Navajali pa so se tudi na vožnjo s poganjalci, kar jim je šlo vedno bolje. Veliko so gibali.
Pripravila: Bernarda Radovan, koordinatorica projekta Zdravje v vrtcu
