Jabolko rdeče, hej,
kje si zraslo, mi povej.
Tam na jablani košati
me je božal sonček zlati.
Zdaj pa nič več me ne glej,
brž umij me in pojej.
Od doma smo prinesli jabolka. Zanimala sta nas tako njegova notranjost kot zunanjost. Poimenovali smo vse dele, iz katerih je jabolko sestavljeno. Dobro vemo, da je v njegovi lupini največ vitaminov, ki nam pomagajo ostati zdravi. Peclja, muhe in pečk ne pojemo. Tistemu, kar od jabolka ostane, rečemo ogrizek, in ga v vrtcu vržemo v koš za biološke odpadke.
Jabolka smo najprej narezali na pol. Ko nam je to uspelo, smo jih poskušali narezati še na manjše koščke, saj smo jih potem dali na pladnje aparata za sušenje sadja.
»Tle nekaj piha.«
» Ropota pa vroče je.«
» Ta aparat dela pivo.«
»Mi mamo tud´ taku doma.«
Naslednji dan smo lahko opazili spremembe. Jabolka so bila drugačne barve in tudi oblika se je spremenila. Bili so še manjši, kot smo jih narezali. Pri sadni malici smo pojedli nastale jabolčne krhlje. Nekaterim so bili všeč, spet drugim bolj odgovarjajo sveži.
Prebrali smo zgodbo Jabolko, v kateri nastopata ježek in miška, in jo dramsko uprizorili.
Jabolka, prerezana na pol, smo odtisnili, peclje in muhe pa smo narisali s flomastri.
Prispevek sva pripravili Katja in Sonja
